Moussa Nguebmbaye, odgovorni urednik spletnega portala Nouvelles.TD, je bil 5. januarja 2026 po zaslišanju na osrednji policijski postaji št. 2 v N'Djameni izpuščen na prostost. Postopek proti novinarju se je začel na podlagi ovadbe, ki jo je vložila policijska postaja št. 17 zaradi domnevnega obrekovanja. Spor se je razvil po objavi prispevka, v katerem je Nguebmbaye poročal o domnevno samovoljnem izrekanju glob s strani omenjene policijske postaje. Zaslišanje je trajalo približno dve uri, novinarja pa so podpirali številni stanovski kolegi in pravni zastopniki. Nguebmbayeja je spremljala ekipa odvetnikov iz Združenja spletnih medijev Čada (AMET), dogodka pa sta se udeležila tudi predsednik Sindikata čadskih novinarjev (UJT) Abass Mahmoud Tahir in podpredsednik AMET Djimet Wiché. Primer ponovno odpira vprašanja o svobodi tiska v državi in pritiskih varnostnih organov na kritično poročanje o delu javnih institucij. Kljub izpustitvi ostaja vprašanje morebitnega nadaljnjega kazenskega pregona odprto.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Združenje urednikov Zahodne Afrike (WAES) je pozvalo k nujni preiskavi dogodka na tržnici Kasoa v osrednji regiji Gane, kjer naj bi pripadniki nacionalne gasilske službe (GNFS) fizično napadli novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Addo, sicer sodelavec medijske hiše Class Media Group, je dokumentiral spopad med gasilci in lokalnimi trgovci, ko so se gasilske enote trudile pogasiti uničujoč požar na tržnici. Po poročanju žrtve so ga gasilci zgrabili za vrat in mu roke zvili za hrbet, pri čemer naj bi med napadom izgubil tudi večjo vsoto denarja v višini približno 10.200 ganskih cedijev. Vlada Gane je prek ministra za komunikacije Felixa Kwakyeja Ofosuja ostro obsodila incident in napovedala kazenske ukrepe proti odgovornim osebam. WAES je ob tem poudaril, da novinarji za snemanje dogodkov na javnih mestih ne potrebujejo nobenega posebnega dovoljenja, in zavrnil kakršne koli utemeljitve GNFS za nasilno ukrepanje. Novinar je primer že uradno prijavil policiji, kjer je podal izjavo o napadu in domnevnem ropu, medtem ko so se napetosti na območju tržnice Kasoa po požaru in spopadih še povečale. Odločen odziv vlade in medijskih združenj kaže na resnost razmer glede varnosti novinarjev v regiji.

Venezuelski opozicijski voditelj Edmundo González je v uradni izjavi poudaril, da je takojšnja izpustitev vseh političnih zapornikov ključen pogoj za normalizacijo razmer v državi. Po navedbah nevladne organizacije Foro Penal je v venezuelskih zaporih trenutno 863 oseb, ki so pridržane iz političnih razlogov. González, ki se razglaša za zmagovalca predsedniških volitev julija 2024, je te zapornike označil za talce sistema preganjanja in pozval k njihovi brezpogojni osvoboditvi. Opozicijski voditelj je hkrati pozval venezuelske oborožene sile, naj priznajo rezultate volitev iz julija 2024, saj po njegovem mnenju le spoštovanje volje ljudstva omogoča resen in odgovoren proces tranzicije. Razmere v državi so se dodatno zaostrile po posredovanju Združenih držav Amerike, kar je vplivalo na stabilnost režima Nicolása Madura, vendar prebivalci Venezuele pričakujejo, da konec trenutne politične ere ne bo hiter. Vprašanje usode zaprtih civilistov in vojakov ostaja osrednja točka političnih napetosti in mednarodnega pritiska na uradni Caracas.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere glede varnosti medijskih delavcev v Beogradu. V zadnjih devetih mesecih so zabeležili najmanje 25 primerov oviranja dela in neposrednih napadov na novinarske ekipe na območju med Pionirskim parkom in stavbo Narodne skupščine Republike Srbije. Incidenti so se dogajali v neposredni bližini šotorskega naselja, ki so ga postavili podporniki oblasti. Po navedbah združenja ANEM so bili medijski delavci tarča verbalnih in fizičnih napadov, medtem ko so poskušali poročati o dogajanju pred parlamentom. Organizacija je objavila podrobno kronologijo napadov, ki razkriva sistematično oviranje poročanja in sovražno nastrojenost do novinarjev, ki niso del provladnih medijskih struktur. Poročilo poudarja, da se je število incidentov povečalo po širitvi protestnega tabora, kar ogroža svobodo govora in pravico javnosti do obveščenosti v državi.

Zaradi zavlačevanja z obravnavo državnega proračuna so ogroženi obrambni projekti, vredni 78 milijard NTD. Poslanka stranke KMT Zheng Lijun je pozvala predsednika Lai Qingdeja in premierja Cho Jung-taija, naj pripravita proračun v skladu z zakonom. Zheng Lijun je predlagala, da bi moral biti proračun za vojsko in policijo prioriteta. Poleg že omenjenih kandidatov za župana mesta Taoyuan iz stranke DPP, Ho Chih-weija in Wang Yichuana, se je pojavilo ime Zhanga Dunhana. V Keelungu se za županski stolček leta 2026 obeta spopad med trenutnim županom Xie Guoliangom (KMT) in Tong Ziwelijem (DPP).

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo pomembnih sodb, ki bi lahko prinesle prve večje pravne poraze administraciji predsednika Donalda Trumpa. Kljub trenutni konservativni večini v razmerju 6 proti 3 pravni strokovnjaki ocenjujejo, da sodišče v drugem letu Trumpovega mandata morda ne bo več tako naklonjeno njegovim enostranskim potezam. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo odločali sodniki, so pravica do državljanstva z rojstvom, zakonitost predsednikovih enostransko uvedenih carin ter poskus razrešitve guvernerjev Federal Reserve, kar bi lahko močno poseglo v neodvisnost finančnih institucij. Na mednarodnem prizorišču Trumpova politika še naprej močno odmeva, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se vlada Keira Starmerja trudi ohraniti t. i. poseben odnos z Washingtonom sredi Trumpovih nepredvidljivih potez, kot je bil domnevni zajem venezuelskega predsednika. Medtem ko se znotraj ZDA pojavljajo kritike o desničarskem premiku nekaterih osrednjih medijev, kot je CBS News pod vodstvom Bari Weiss, se politični analitiki že osredotočajo na obdobje po Trumpu. Čeprav se podpredsednik JD Vance omenja kot logičen naslednik, zgodovinski podatki kažejo, da imajo aktualni podpredsedniki pri kandidaturi za predsedniški stolček pogosto precejšnje težave.

Pakistansko protiteroristično sodišče je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo sedem posameznikov, med katerimi so trije novinarji, dva vplivneža na družbenih omrežjih in dva upokojena vojaška častnika. Obsojeni so bili zaradi obtožb o spodbujanju k nasilju med množičnimi protesti leta 2023. Sodišče je razsodilo, da so omenjene osebe prek digitalnih platform širile protivladno propagando in neposredno pozivale k napadom na državne ustanove ter vojaške objekte. Obsodba vključuje novinarje, ki delujejo v tujini, kar po mnenju opazovalcev kaže na stopnjevanje pritiska pakistanskih oblasti na kritične glasove, tudi zunaj meja države. Obramba obsojenih je napovedala pritožbe, medtem ko mednarodne organizacije za svobodo medijev opozarjajo na krčenje prostora za svobodno izražanje v Pakistanu. Incidenti, zaradi katerih so bili obsojeni, so povezani z nemiri, ki so izbruhnili po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Kana.

Leta 2026 so se pojavila vprašanja o kognitivnih sposobnostih predsednika Trumpa, ki je javno zatrdil, da je večkrat uspešno opravil kognitivne teste. Analitiki so komentirali njegove prehranjevalne navade in zdravje. Razpravljalo se je tudi o prihodnosti konservativne politike po Trumpu, pri čemer so nekateri predlagali 'močne bogove' kot možno rešitev. Poleg tega so se pojavile skrbi, da bi Trumpova investicija v umetno inteligenco lahko imela negativne posledice, nekateri pa so celo napovedovali, da ne bo dokončal svojega mandata.

V Gazi se je kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zvrstilo več novih nasilnih incidentov, v katerih so izraelske sile ubile palestinsko deklico, dve osebi pa ranile. Napadi so se zgodili v torek in predstavljajo ponovno kršitev premirja, ki je stopilo v veljavo oktobra lani. Poročilo Sindikata palestinskih novinarjev (PJS) obenem razkriva pretresljive podatke o namernem ciljanju družinskih članov medijskih delavcev. Po navedbah organizacije je bilo od začetka konfliktov ubitih že več kot 700 sorodnikov novinarjev, kar ocenjujejo kot načrtno kampanjo ustrahovanja in utišanja poročanja s terena. Poleg neposrednih vojaških napadov se palestinski zaporniki v izraelskih zaporih soočajo s sistematičnim kratenjem osnovnih človekovih pravic. Nova poročila opozarjajo, da so bili pridržani Palestinci redno izpostavljeni omejevanju dostopa do pitne vode, ki je v nekaterih primerih trajalo tudi do 12 ur. Takšna praksa je opisana kot oblika kolektivnega kaznovanja, ki še dodatno zaostruje že tako kritične humanitarne razmere in kršitve mednarodnih konvencij o ravnanju z ujetniki.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 razkrila pretresljive podatke o varnosti medijskih delavcev po svetu. Po navedbah zveze je bilo v lanskem letu ubitih 128 novinarjev, pri čemer je bila Palestina najnevarnejša država za opravljanje tega poklica. Na tem območju je življenje izgubilo 56 novinarjev, kar predstavlja skoraj polovico vseh žrtev na svetovni ravni. Bližnji vzhod kot celota ostaja najbolj tvegano območje za poročanje, kjer se novinarji pri svojem delu spopadajo z nenehnimi grožnjami, fizičnim nasiljem in vojaškimi spopadi. Visoko število smrtnih žrtev med poročevalci v Palestini poudarja izjemno nevarno okolje, v katerem delujejo lokalni in tuji dopisniki, medtem ko poskušajo dokumentirati dogajanje na kriznih žariščih. Poročilo IFJ služi kot opomin na nujnost večje zaščite svobode medijev in varnosti novinarjev v konfliktnih conah.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je objavila, da je bilo v letu 2025 po svetu ubitih 128 novinarjev in drugih medijskih delavcev, med njimi 10 žensk. Generalni sekretar IFJ, Anthony Bellanger, je pozval k sprejetju konvencije Združenih narodov, ki bi novinarjem zagotavljala varnost in neodvisnost.

Sindikat palestinskih novinarjev je sporočil, da je izraelska vojska v letu 2025 na območju Zahodnega brega, Jeruzalema in na ozemljih pod izraelsko upravo pridržala najmanj 42 palestinskih novinarjev. Med pridržanimi medijskimi delavci je po podatkih sindikata tudi osem žensk. Poročilo izpostavlja zaostrene razmere za opravljanje novinarskega dela na omenjenih območjih. Pridržanja so bila izvedena v okviru širših varnostnih operacij izraelskih sil, ki se v letu 2025 še naprej soočajo z napetostmi v regiji. Palestinski sindikat opozarja na sistematično omejevanje svobode tiska in pritiske na poročevalce, ki spremljajo dogajanje na terenu. Število pridržanih novinarjev v enem letu po oceni organizacije kaže na visoko stopnjo tveganja za lokalne dopisnike in fotoreporterje.

Pakistansko protiteroristično sodišče je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive terorističnih dejanj, povezanih z njihovimi spletnimi aktivnostmi, v katerih so izražali podporo zaprtemu nekdanjemu predsedniku vlade Imranu Khanu. Obsodbe so neposredna posledica dogodkov po 9. maju 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte po vsej državi. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da so obsojeni prek digitalnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojenci trenutno zunaj dosega pakistanskih organov pregona, so bile kazni izrečene v njihovi odsotnosti. Gre za nov korak v obsežnem zatiranju opozicijskih glasov in podpornikov nekdanjega premierja, ki se spopada s številnimi sodnimi postopki od svoje odstranitve z oblasti leta 2022. Mednarodne organizacije za svobodo medijev so nad sodbo izrazile zaskrbljenost, saj Pakistan še naprej uporablja protiteroristično zakonodajo za utišanje kritičnih novinarskih glasov.

Protiteroristično sodišče v Pakistanu je več novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih obsodilo na dosmrtno zaporno kazen v odsotnosti. Obsodbe so povezane z njihovo domnevno vlogo pri spodbujanju nasilnih nemirov, ki so izbruhnili maja 2023 po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Khana. Obsojeni posamezniki so bili spoznani za krive spodbujanja javnosti k napadom na vojaške objekte in državno lastnino, kar so oblasti označile za upor proti državi. Sodba prihaja v času povečanih napetosti med pakistansko vlado in podporniki zaprtega bivšega premierja. Številni obsojeni novinarji so državo zapustili že pred izrekom kazni, saj so trdili, da so žrtve političnega pregona in zatiranja svobode govora. Mednarodne organizacije za človekove pravice so obsodbo že kritizirale in opozorile na vse slabše razmere za neodvisno novinarstvo v državi, kjer se kritični glasovi pogosto spopadajo z obtožbami o terorizmu in spodkopavanju nacionalne varnosti.

Pakistansko sodišče za boj proti terorizmu je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, ki naj bi jih zagrešili s svojimi spletnimi aktivnostmi v podporo zaprtemu nekdanjemu premierju Imranu Khanu. Gre za najnovejši ukrep v okviru širšega pregona proti podpornikom nekdanjega voditelja. Obtožbe se nanašajo na dogodke med nasilnimi protesti 9. maja 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte. Oblasti so novinarjem očitale, da so prek spletnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojeni trenutno v tujini oziroma niso dosegljivi roki pravice, je bila sodba izrečena v odsotnosti. Organizacije za zaščito svobode medijev opozarjajo, da tovrstne sodbe pomenijo resen udarec za svobodo izražanja v Pakistanu.

Protiteroristično sodišče v Islamabadu je v petek obsodilo sedem oseb na dosmrtno zaporno kazen zaradi obtožb o širjenju sovraštva proti državnim institucijam in spodbujanju k nasilju med nemiri maja 2023. Med obsojenimi so trije novinarji, dva vplivneža na platformi YouTube in dva upokojena vojaška častnika. Sodnik Tahir Abbas Sipra je razsodbo razglasil po končanem sojenju v odsotnosti, saj vsi obsojenci že več let živijo v tujini, kamor so se umaknili pred morebitnimi aretacijami. Obtožnica je temeljila na dogodkih, ki so sledili aretaciji nekdanjega premierja Imrana Kana v korupcijskem primeru. Po navedbah tožilstva so obsojeni prek digitalnih platform izvajali tako imenovani digitalni terorizem, s čimer naj bi neposredno spodbudili in stopnjevali napade na vojaške objekte ter vladno lastnino. Med takratnimi nemiri so podporniki Kana požigali vladna poslopja in vdrli v rezidenco visokega vojaškega častnika, zaradi česar so bili sproženi številni sodni postopki proti domnevnim organizatorjem in spodbujevalcem nemirov.

Sodišče v Islamabadu je sedem ljudi, med njimi tri novinarje, dva youtuberja in dva upokojena vojaška častnika, obsodilo na dosmrtni zapor zaradi spodbujanja nasilja.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

Španska policija je v Sevilli pridržala 25-letnega salvadorskega fotonovinarja Diega Andrésa Roso Rosalesa, ko je ta na policijski postaji v spremstvu odvetnice poskušal vložiti prošnjo za politični azil. Aretacija je bila izvedena na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je prek Interpola sprožila vlada salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja. Rosales, ki je v Španijo prispel pred dvema mesecema, je v svoji domovini deloval za uveljavljene medije, kot sta El Faro in Zuma Press, kjer se je posvečal predvsem temam s področja človekovih pravic in politike. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je ostro obsodila postopek španskih organov in zahtevala takojšnjo izpustitev novinarja. Po mnenju organizacije gre za očiten primer zlorabe mednarodnega policijskega sodelovanja s strani salvadorskega režima, ki sistematično preganja kritične predstavnike medijev. Alfonso Bauluz, predsednik španske veje RSF, je opozoril, da Bukelejeva vlada uporablja pravna sredstva za zatiranje svobode tiska, pri čemer se novinarsko delo v Salvadorju obravnava kot kaznivo dejanje.

Ameriški igralec George Clooney je v intervjuju za revijo Variety napovedal, da zapušča Združene države Amerike in se z družino seli v Evropo, potem ko so mu podelili francosko državljanstvo. Clooney je ob tem izrazil ostro kritiko nad trenutnim stanjem v ameriški družbi in medijih pod administracijo Donalda Trumpa. Posebej je izpostavil dogajanje na televizijski mreži CBS News, kjer novo urednico Bari Weiss obtožuje načrtnega uničevanja verodostojnosti medija, zlasti zaradi domnevne cenzure prispevkov o deportacijah v Salvador. Igralec je poudaril, da njegova primarna zvestoba pripada domovini, vendar ga močno skrbi, kako se državljani informirajo v času, ko tisk ne deluje več neodvisno. Kritike so letele tudi na neodločnost medijskih hiš pri spopadanju s tožbami Donalda Trumpa, kar naj bi po njegovem mnenju privedlo do trenutne krize. Medtem ko nekateri konservativni mediji Clooneyju očitajo pristranskost in uporabo levičarskih mitov, se Hollywood kot celota spopada z novimi pritiski Trumpove administracije, ki poskuša posegati v filmsko produkcijo in studijske posle, vključno z nenavadnimi zahtevami za oživitev filmskih franšiz, kot je Rush Hour.

Na kitajskem sejmu animiranih filmov v mestu Suzhou so varnostniki in obiskovalci nasilno odstranili moškega, ki je bil oblečen v lik iz priljubljene japonske serije 'My Hero Academia'. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Kitajsko in Japonsko, ko kitajske oblasti vse pogosteje svarijo pred vplivom japonske kulture. Moškega so po poročanju očividcev podrli na tla in ga s silo odvedli s prizorišča, kljub temu da je kasneje poskušal situacijo pomiriti z nošenjem kape kitajske Rdeče armade. Istočasno je kitajski državni medij Learning Times objavil prispevek, v katerem opozarja na domnevno infiltracijo japonskega militarizma na področju zabave in športa. V članku so izpostavili znane športnike, med njimi japonskega namiznoteniškega igralca Tomokazuja Harimota, kot primere takšnega vpliva. Dogodek v Suzhouju odraža naraščajoč nacionalizem in ničelno toleranco do določenih elementov japonske pop kulture, ki so v preteklosti na Kitajskem veljali za neproblematične.